Začetki bohinjskega sirarstva segajo v 13. stoletje. Razvijali so ga planšarji, ki so v poletnih mesecih svojo živino pasli na bohinjskih planinah. Tam so pridobivali mleko in ga predelovali v mlečne izdelke: maslo, skuto in sir.

Bohinjska sirarna d.o.o. je družba, ki je bila ustanovljena z namenom nadaljevanja tradicije izdelovanja bohinjskega sira v sirarni v Srednji vasi v Bohinju.

Sirarna je bila zgrajena že leta 1958. V času svojega delovanja je zamenjala več lastnikov. V lasti bohinjske sirarne d.o.o. je od leta 2008. Večinski delež družbe je v lasti domačinov, Bohinjcev. Direktor Bohinjske sirarne je domačin Primož
Cvetek.

Sirarna odkupuje mleko bohinjskih kmetov izključno iz območja Bohinja. Količine mleka s tega področja so omejene, s tem pa je omejena tudi količina izdelanega bohinjskega sira.

Zavedamo se, da je kmetijstvo v Bohinju izjemnega pomena, saj ohranja kulturno krajino in prepoznavnost tega bisera Slovenije. Zato si v sirarni prizadevamo za njegovo ohranitev in nadaljnji razvoj.

Bohinjski sir izdelujejo sirarski mojstri s tradicionalnim znanjem, ki se prenaša iz generacije na generacijo. Sirarna ima trenutno tri zaposlene.

Vodilni sirar Milan Taler je doma iz sirarske družine pod Studorom. Tradicionalne izdelave sira se je priučil ob svojem očetu, ki je siril na planini Dedno polje ter v sirarni v Stari Fužini.

Začetki bohinjskega sirarstva segajo v 13. stoletje. Razvijali so ga planšarji, ki so v poletnih mesecih svojo živino pasli na bohinjskih planinah. Tam so pridobivali mleko in ga predelovali v mlečne izdelke: maslo, skuto in sir.

V zadnji četrtini 19. stoletja je na pobudo tedanjega župnika Janeza Mesarja v Bohinju nastala prva sirarska družba na Kranjskem. Z željo, da bi izdelovali kar najboljši sir, so se povezali s švicarskim sirarjem Tomažem Hitzem. Pod njegovim vodstvom so začeli leta 1873 na Bitenjski planini izdelovati bohinjski sir. V nekaj letih so izdelavo bohinjskega sira razširili na vse bohinjske planine in obe bohinjski dolini (Zgornjo in Spodnjo). Kmalu zatem so ob pomoči Tomaža Hitza v Švici nabavili sirarsko opremo in postavili več sirarn, med njimi tudi sirarno v Srednji vasi.

Sirarstvo v Bohinju je bilo zelo dobro razvito in je predstavljalo pomembno kmetijsko in gospodarsko  dejavnost tudi v letih po prvi svetovni vojni. Nato pa je začelo počasi usihati. Sirarne v dolini so zapirale svoja vrata, prav tako se je manjšalo število planšarjev na planinah. Danes nadaljujejo z izdelovanjem sira na planinah le redki posamezniki, v obeh bohinjskih dolinah pa je ohranila proizvodnjo bohinjskega sira le sirarna v Srednji vasi.

Skozi zgodovino se je značilen tradicionalen način izdelave bohinjskega sira prilagajal in spreminjal. Današnji bohinjski sir se od klasičnega ementalskega sira razlikuje po zlatorumeni barvi skorje, sliki na prerezu, dimenzijah, času zorenja ter po
specifičnem okusu, ki je rahlo pikanten in spominja na orehova jedrca.